V okviru Inštituta za integrativno psihoterapijo in svetovanje (IPSA) zaključujem štiriletni študij transakcijske analize, kjer sem po opravljenih pogojih za delo s klienti pridobila naziv specializantka transakcijsko analitične psihoterapije. Pred tem sem na Fakulteti za uporabne družbene študije diplomirala iz psihoterapevtske propedevtike (2020). Po zaključenem študiju transakcijske analize začenjam postopek pridobitve naziva certificirane psihoterapevtke (CTA) pri Evropskem združenju za transakcijsko analizo (EATA).

Redno se udeležujem kongresov, izobraževanj in seminarjev s področja različnih psihoterapevtskih modalitet  doma in v tujini.

Sem članica organizacij:

• Društva za transakcijsko analizo Slovenije – Sloventa;
• Slovenskega društva za integrativno psihoterapijo in transakcijsko analizo – Sinta;
• Slovenske krovne zveze za psihoterapijo – SKZP;
• Evropske zveze za psihoterapijo – EAP;
• Evropske zveze za transakcijsko analizo – EATA.

Po temeljni izobrazbi sem magistra politologije. Vrsto let sem delala kot svetovalka na področju zdravstva in okoljskih politik, pri čemer sem bila pri svojem delu vedno tesno povezana z ljudmi. Izkušnje v številnih delovnih timih so me prepričale, da je uspešna komunikacija ključ do uspehov tako na poslovnem kot tudi zasebnem področju. Svoje strokovne interese sem usmerjala v organizacijo dela, tehnike pogajanj in mediacijo. V letu 2019 mi je Zavod RAKMO podelil naziv Usposobljena mediatorka. V zadnjih letih sem pridobila številne dragocene vodstvene izkušnje, zlasti pri delu na evropskih projektih s področja zdravstva.

Na pot psihoterapevtskega dela me je pripeljalo spoznanje, da je komunikacija v vseh okoljih umetnost uspešne lastne sporočilnosti in učinkovitega razumevanja drugih. Za oboje pa je bistvenega pomena dobro poznavanje psihološkega ozadja sebe in ljudi, s katerimi gradimo odnose. Ker se transakcijska analiza v svojem bistvu usmerja prav na odnos, in je široko uporabna tako v poslovnem svetu kot v osebni psihoterapiji, me je s svojimi metodami in tehnikami prepričala, da ji posvetim pretežni del svoje poklicne poti.

Psihoterapija in svetovanje sta različna terapevtska pristopa, ki imata nekatere podobne značilnosti, pa vendar med njima obstaja pomembna razlika. Pri obeh gre za pogovorno terapijo, ki poteka med klientom in kvalificiranim terapevtom. Za oba pristopa je bistvenega pomena odnos med klientom in terapevtom, ta pa se gradi postopoma. Oba omenjena procesa klienta podpreta pri raziskovanju in razumevanju različnih vprašanj ter iskanju odgovorov nanje. Prav tako sta oba usmerjena v opolnomočenje klienta, da ta lahko bolje razume sebe, situacijo, s katero se sooča ter navsezadnje prepozna proces, ki ga vodi do zanj pomembnih sprememb v življenju. Vse našteto predstavlja temelj, da lahko posameznik doseže rast in seveda željeno spremembo. 

Svetovanje je relativno kratek terapevtski proces, ki ga poznamo tudi pod pojmom »kratkotrajna psihoterapija« (short-term therapy). Ta se osredotoča na reševanje specifične težave, ki jo klient želi razrešiti, lahko pa se v času psihoterapije tudi posvetimo na boljše in lažje soočanje klienta s konkretnim izzivom. Poteka lahko v omejenem številu srečanj, namenjeno pa je zlasti premagovanju trenutnih ovir, pri čemer je nekoliko v ozadju obravnava globljih vzrokov za dolgotrajnejše težave klienta. V procesu terapije klienta kot terapevtka podprem pri raziskovanju sebe in mu pomagam pri razumevanju njegove trenutne situacije, pri tem pa skupaj raziščeva, kateri so njegovi lastni in kateri zunanji viri, ki mu lahko koristijo. Ta oblika pomoči je namenjena vsem, ki iščejo kratkotrajno pomoč pri specifičnih težavah, s katerimi se soočajo v sedanjosti.

Psihoterapija je dolgotrajnejši in nekoliko bolj poglobljen proces (long-term therapy), ki se osredotoča na obravnavo globljih vzrokov za nastanek težav. Običajno se osredotoča na preteklost, ni pa to nujno. V procesu gre predvsem za raziskovanje notranjega sveta posameznika, ki se je izoblikoval v preteklosti, preko tovrstnih preteklih izkušenj pa vplival na mišljenje, čustvovanje in vedenje v sedanjosti. Pogosto gre za subtilno priučene vzorce vedenja, ki nezavedno kreirajo sedanjost posameznika na določen način, ki pa zanj ni nujno najbolj ugoden. Z vami lahko na varen in spoštljiv način raziščem vaš notranji svet in vam pomagam razumeti, kdo in kaj je v preteklosti oblikoval vaš pogled na svet danes. Na kakšen način se danes soočamo z izzivi življenja je namreč odvisno tako od osebnih predispozicij kot tudi preteklih izkušenj. Poglobljen vpogled vase in razumevanje povezav s preteklimi dogodki v življenju lahko pomembno vplivata na naše misli, čustva in vedenje v prihodnje. 

Pri svojem delu transakcijsko analizo uporabljam kot osnovno modaliteto psihoterapije, se pa v procesu opiram na vrsto drugih pristopov. Transakcijska analiza je zelo dinamična terapija, ki je široko uporabljena v svetovanju in terapiji na individualni ravni, kot tudi širše – v izobraževanju, korporativnem svetovanju in nekaterih drugih organizacijah. Terapevtu nudi močno orodje, saj je v celoti zasnovana z enostavnejšim in vsem razumljivim jezikom. To je nujno za psihoedukacijo klienta, ki lahko pripelje do uvida širše slike in razrešitve težave. Poleg tega transakcijska analiza vključuje vrsto orodij in modelov, ki jih lahko terapevti izbirno vključimo v proces, kadar ocenimo, da bi to bilo za klienta koristno.

Umetnost učinkovite lastne sporočilnosti je bistvena sestavina uspešnega vodenja. Dobro razvite komunikacijske veščine so gonilna sila uspešnega podjetja. To velja za vse oblike komuniciranja, tako govor in pisanje kot tudi poslušanje. Učinkovito komuniciranje in s tem tudi učinkovito poslovanje je v pretežni meri odvisno od tega, ali so zaposleni razumeli pomen našega sporočila, to je, da bodo željeni načrti vodstva učinkovito uresničeni – po možnosti v smer, v katero želimo.

Komuniciranje je proces, ki poteka v dveh smereh. Prav zaradi usmerjenosti na odnos, se je transakcijska analiza (TA) v zadnjih letih uveljavila kot učinkovita metoda za spodbujanje bolj odprte komunikacije med zaposlenimi. Izvajanje TA v organizaciji lahko močno izboljša kulturo podjetja in učinkovitost na delovnem mestu. Poleg osnovne prednosti, t.j. usmerjenosti na odnos, nam TA pomaga prepoznati interakcije med zaposlenimi in ponudi rešitve, kako jih izboljšati. Pri sprejemanju odločitev teži k temu, da ne izključuje potreb ostalih zaposlenih, kar pa tudi izboljša vodenje.

Transformativna mediacija je oblika alternativnega reševanja sporov, ki se bistveno razlikuje od ostalih metod, saj izhaja iz domneve, da je spore mogoče reševati na takšen način, da sta z rešitvijo zadovoljni obe strani. Ljudje si praviloma želimo rešitve, ki bi bila koristna oziroma dobra tudi za nasprotno stran, vendar pa imamo, zaradi pomanjkanja konstruktivnega dialoga, le delni uvid v resnico. To je posledica psiholoških predispozicij posameznika in zunanjih okoliščin, kar lahko uspešno obvladujemo in presežemo z mediacijo. Kvalitetno izvedena mediacija namreč opušča nasprotniško naravnanost vpletenih in spodbuja sodelovalno držo kljub konfliktu (Marko Iršič, 2017, Mediacija. Pomoč pri razreševanju konfliktov). Mediator v tem procesu deluje kot “medij”, ki udeleženima stranema pomaga slišati in razumeti drug drugega. Iz svojih primerov v praksi lahko z gotovostjo trdim, da sprti strani praviloma sami najdeta rešitev za konflikt, če je mediator dobro opravil svoje delo in med njima spremenil odnos iz destruktivne v konstruktivno komunikacijo. Usposobljeni mediatorji poznamo številne tehnike za dosego tega cilja, ki upoštevajo vse udeležene in njihove osebnostne značilnosti. 

V družinskem okolju se tehnike transformativne mediacije uporabljajo za reševanje vseh vrst vprašanj, dilem ali sporov – med partnerjema ali med dvema oziroma več člani v družini. To lahko vključuje razrešitev spornih vprašanj med udeleženci, ki imajo sicer delujoč odnos, med udeleženci, ki želijo izboljšati odnos, ločitveno in poločitveno mediacijo, mediacijo med družino in zunanjimi subjekti idr. Transformativna mediacija se v okviru družinskih izzivov primarno usmerja k rekonstrukciji odnosov med udeleženci z namenom, da preko izboljšanega odnosa lažje dosežemo dogovor glede specifičnega vprašanja.

Prednosti mediacije v poslovnem okolju so predvsem: hitrost rešitve konfliktov, učinkovitost in uspešnost, nizki stroški, obojestransko zadovoljstvo oziroma zadovoljivost z rešitvijo in to, da pri tej metodi ni negativnih tveganj. Zato številna podjetja prepoznavajo potencial prav v konstruktivnem reševanju sporov z mediacijo.

Boma je ograjen prostor, ki ga plemena v savanskih predelih Afrike tradicionalno uporabljajo za zaščito sebe in svoje lastnine. Običajno je okrogle oblike, narejena iz vej trnatih grmov in hlodov. Bodice na vejah so bistvena lastnost bome, saj z zunanje strani odvračajo plenilce in jim preprečujejo, da bi prišli v njeno notranjost. Poleg varnosti, bome nudijo prijeten prostor za druženje ob večernem ognju in ohranjajo skrivnosti neštetih zgodb domačinov ter njihovih prednikov.

Bome so lahko hitro in precej enostavno zgrajena zatočišča za preživetje noči v nevarnem savanskem okolju ali pa so bolj dovršenih oblik in plemenom služijo dlje časa. Ne glede na to, če se dogovorimo za nekajurno svetovanje ali poglobljeno psihoterapijo, se trudim svojim klientom zagotoviti prav to – zaupno, varno in sočutno okolje, kjer lahko iz udobnega zavetja skupaj pogledamo na zunanji svet, ki je za vsakega od nas na svoj način poln izzivov.